Vinorodne dežele Slovenije
Slovenija se deli na tri vinorodne dežele ter devet vinorodnih okolišev.
Tu je za pridelavo vina in grozdja registriranih približno 15600 ha vinogradov, čeprav je iz zračnih slik razvidno, da je teh kar nekaj več, kar 19120 ha. Razlog zato lahko najdemo v tem, ker morajo biti registrirani le tisti pridelovalci, ki obdelujejo več kot pol hektarja vinogradov, pa tudi v razdrobljenosti pridelovalcev.
Registriranih je nekje okoli 30 tisoč pridelovalcev grozdja, večina teh pa jih prideluje tudi vino. To se stekleniči v približno 2300 kleteh, od tega 11 večjih, kar pomeni, da pridelajo več kot 500 tisoč litrov vina na leto.
Večina slovenskih vinarjev prodaja odprto vino. V integrirano pridelavo je bilo v letu 2017 vključenih 818 ha vinogradov, po ekoloških standardih pa je bilo 2016 obdelanih 536 hektarjev površin.
Pri nas se pridela med 80 – 90 milijoni litrov vina na leto, uradno pa naj bi bilo od tega 30 odstotkov namenjenega samooskrbi.
Pridela se približno 65% belih vin ter 35% rdečih. Vinogradnikom je dovoljena pridelava 52 priporočenih in dovoljenih vinskih sort, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Številke pravijo, da je pri nas najpogosteje pridelano vino laški rizling, sledijo pa mu refošk, chardonnay, sauvignon ter malvazija.
Po porabi vina smo slovenci na zavidljivem petem mestu med članicami EU. V povprečju popijemo 38,6 litra letno na prebivalca. Največ vina popijejo Francozi, številka pa kaže, da skoraj 44 litrov letno na prebivalca.
Vinorodna dežela Podravje
Podravje je z 8113 hektarji največja vinorodna dežela v Sloveniji, razdeljena pa je na dva okoliša. To sta Štajerska Slovenija in Prekmurje. V Podravju je izrazito gričevnat svet, nadmorska višina vinogradov pa je med 250 in 400 metri. Tla so nastala večinoma na karbonatnih kamninah in pleistocenskih ilovicah. Podnebje je bolj ali manj celinsko, s približno tisoč milimetri padavin, vročimi poletji in mrzlimi zimami.
V Podravju se pridelujejo predvsem mednarodne bele sorte, prevladujejo pa laški in renski rizling, chardonnay ter sauvignon, uveljavlja pa se tudi šipon. Na tem območju najdemo tudi traminec. Že nekaj let se sadi tudi modra frankinja in modri pinot, ki je pomemben za pridelavo penin. Deli se na dva vinorodna okoliša:
Vinorodni okoliš Štajerska Slovenija (7329 ha)
Štajerska je največji vinorodni okoliš pri nas. Gre za izjemno razgibano pokrajino s strminami in antropogenimi terasami, pa tudi z Mariborom, kjer se lahko pohvalijo z najstarejšo trto na svetu sorte žametovka. Stara je že več kot 400 let.
Nekatere lege iz tega okoliša spadajo tudi med 4% najboljših vinogradniških leg na svetu. Pred časom so iz štajerskega okoliša prihajala polsuha vina, danes pa stavijo predvsem na sveža suha vina.
Najbolj razširjene sorte so laški in renski rizling, sauvignon, chardonnay, rumeni muškat in šipon.
Vinorodni okoliš Prekmurje (784 ha)
Vinorodni okoliš Prekmurje se nahaja vzhodno od reke Mure, meji pa na Hrvaško, Avstrijo in Madžarsko. Vinogradi tam dosegajo nadmorsko višino med 270 in 400 metri nadmorske višine. Najvišje so tiste lege, ki se dotikajo Avstrije.
Kljub dolgoletni tradiciji vinogradništva v Prekmurju je imela cerkev velik vpliv. Tamkajšnji vinarji v Sloveniji niso uživali velikega ugleda, saj so pridelovali predvsem enostavnejša vina za dnevno uporabo. Danes mlajše generacije vinarjev to spreminjajo, saj poleg predikatnih vin pridelujejo vse več kompleksnejših rdečih vin.
Najbolj razširjene sorte so laški in renski rizling, šipon, beli pinot in sauvignon.
Vinorodna dežela Posavje
Vinorodna dežela Posavje ima 3785 ha vinogradniških površin in je najmanjša vinorodna dežela v Sloveniji. Srednje gričevnat svet je prepreden z ozkimi dolinami in strmimi brežinami, kjer trta preprečuje erozijo tal. Tla so sestavljena večinoma iz laporjev ter peščenjakov z apnenčastim vezivom. Podnebje ima celinske značilnosti. Letna količina padavin je med 1070 in 1200 mm.
V Posavju so zasajene tako mednarodne sorte, kot tudi lokalne posebnosti. Med njih se šteje predvsem cviček. Tukaj je značilna razdrobljenost vinogradov, zato si ta dežela še ni utrdila blagovne znamke. Deli se na tri vinorodne okoliše:
Vinorodni okoliš Bizeljsko – Sremič (1061 ha)
V vinorodnem okolišu Bizeljsko – Sremič se vinogradi bohotijo na višini med 200 in 400 metri nad morjem. Znani so po suhih, razmeroma milih zimah ter toplejših in bolj vlažni pomladi in jeseni.
V modernejših časih so se v tem okolišu izkazali predvsem pridelovalci penečih vin, predvsem brut. Na bizeljskem je nastalo tudi prvo posebno slovensko vino, ki sledi metodi portskih vin. Mednarodne uspehe žanjejo predvsem predikatna vina, s katerimi posegajo po šampionskih nazivih.
Najbolj razširjene sorte so modra frankinja, žametovka, laški rizling, rumeni plavec, sauvignon in chardonnay.
Vinorodni okoliš Dolenjska (2194 ha)
Vinorodni okoliš Dolenjska je precej manjši od tistega, ki je naveden v geografski opredelitvi, saj dejansko obsega le tista območja, kjer so dane razmere za uspevanje trte.
Sestavljen je iz manjših gričev, med seboj ločenih z manjšimi dolinami, po katerih večinoma tečejo potoki, ki ustvarjajo edinstveno mikroklimo. Padavine ne presežejo 1100 mm na leto in so približno enakomerno razporejene skozi vse leto. Večina tal je ilovnatih in peščeno – lapornatih. Ilovnata tla vodijo k bolj kislim in lažjim vinom, karbonatna tla pa imajo nasproten učinek.
Dolenjska je dežela cvička, čemur je prirejen tudi sortni izbor. Tukaj so najbolj razširjene žametovka, modra frankinja, laški rizling, kraljevina, rumeni plavec, beli pinot in chardonnay.
Vinorodni okoliš Bela krajina (530 ha)
V vinorodnem okolišu Bela krajina je podnebni vplivi sredozemsko – celinski. Pestrost tal vpliva na značilnosti vin. Gre celo v tako skrajnost, da se lahko pozna razlika tudi med sosednjima vinogradoma. Podnebje je subpanonsko, zaradi Gorjancev pa je razvoj trte hitrejši kot na Dolenjskem, saj se podnebje že približa Primorskemu.
Okoliš je nase opozoril leta 1981, s pridelavo prvega roséja, nato pa leta 1985 še s prvim ledenim vinom.
Na tem območju prevladujejo modra frankinja, laški rizling, kraljevina, žametovka, rumeni muškat in sauvignon.
Vinorodna dežela Primorska
Vinorodna dežela Primorska leži na jugozahodu Slovenije. Obsega 7399 ha vinogradniških površin. Ni ravno največja, ampak se tukaj pridela največ vina v Sloveniji. Vinogradi se tukaj raztezajo vse od morja pa do 400 m nadmorske višine.
Zaradi toplote sredozemskega podnebja se na tem območju proizvedejo najboljša slovenska rdeča vina. Vsak od okolišev, ki to deželo sestavlja jima edinstvene značilnosti. Vina so zaradi vpliva Jadrana suha, z višjo alkoholno stopnjo in nižjo kislino. Deli se na štiri okoliše:
Vinorodni okoliš Vipavska dolina (2548 ha)
Vipava je drugi največji vinorodni okoliš pri nas. Na vzhodu ga omejuje nanoško hribovje, na zahodu pa je odprta proti Furlanski nižini in Jadranu. Tukaj vinogradi rastejo na nadmorski višini med 45 in 300 metri. To je osušen zaliv nekdanjega morja. Morski sedimenti fliša, ki je naložen v plasteh s peščenjakom velja za najboljša vinogradniška tla.
Tukaj so zasajene trte merlota, sauvignona, malvazije, rebule, cabernet sauvihnona, laškega rizlinga in chardonnayja.
Vinorodni okoliš Goriška Brda (1898 ha)
Okoliš Goriška Brda je na 140 kvadratnih metrih in je primer tipične pokrajine s sredozemsko naravo. Tla so nastala iz oceanske sedimentacijske mase, ob odtekanju morja pa so ostale plasti fliša, peščenjaka in apnenca. Podnebje je za vinogradništvo izjemno ugodno, saj so zime mile, poletja pa vroča, vendar ne suha.
Na tem območju pridelujejo vino na višinah do 600 metrov nad morjem. Vina, ki so pridelana na višjih legah so zelo harmonična, elegantna in z nekaj manj alkohola, so pa bogatejša po kislinah. V nižjih legah pa so vina polnejša, bogata, z nekoliko več alkohola.
Tukaj najdemo trte rebule, chardonnayja, merlota, sauvignonasseja, sivega pinota, cabernet sauvignona in sauvignona.
Vinorodni okoliš Kras (704 ha)
Vinorodni okoliš Kras ima status narodnega parka. Tukaj je glavno vino teran, slovenski posebnež, pridelan iz sorte refošk. Na celotnem območju so značilnosti kraške planote s kraškim razgibanim površjem. Na Krasu je polno vrtač in uval, kjer so še danes vinogradi. Tukaj je vreme suho, z močnimi vetrovi, velik vpliv na vino pa ima tudi rdeča zemlja – terra rossa.
Pridelujejo refošk, malvazijo, chardonnay, vitovsko, cabernet sauvignon in sauvignon.
Vinorodni okoliš Slovenska Istra (2249 ha)
Slovenska Istra je podnebno najtoplejši vinorodni okoliš, na njem pa veliko sled pusti Jadransko morje. V času vegetacije je tukaj največ sončnih dni, zato je vpliv sonca zaznati tudi v tukajšnjih vinih.
Visoke sladkorne stopnje prezrelega grozdja in nizke kisline dajejo alkoholno bogatejša vina z nižjimi kislinami in višjimi ekstrakti, ki skupaj z drugimi spojinami dajejo mineralna, topla vina z dolgimi zatoni. Imajo tudi pogoje za sušenje grozdja, kar jim omogoča pridelavo posebnih vin.
Tukaj največ sadijo trse refoška, malvazije, cabernet sauvignona, merlota, rumenega muškata in chardonnayja.
