Vinske sorte v Sloveniji

V Sloveniji se pridela med 80 – 90 milijoni litrov vina na leto.

Pridela se približno 65% belih vin ter 35% rdečih. Vinogradnikom je dovoljena pridelava 52 priporočenih in dovoljenih vinskih sort, od tega je 37 belih in 15 rdečih. Vinske sorte v Sloveniji, ki so najpogosteje pridelane so laški rizling, sledijo pa mu refošk, chardonnay, sauvignon ter malvazija.

Beli pinot

Beli pinot je vsestranska bela sorta, burgundskega izvora, ki se jo uporablja za pridelavo mirnih, penečih, pa tudi desertnih vin. Čeprav ni najbolj izstopajoča sorta iz družine pinotov, se je v mnogih regijah še vedno odlično odrezala. To je še posebej vidno v francoski Alzaciji, pa tudi v Južnem Tirolskem v Italiji. V različni literaturi jo boste lahko našli tudi pod imeni pinot bianco, weisserburgunder, klevner in še nekaterimi.

Beli pinot je bela mutacija sivega pinota, razlikuje pa se v tem, da vsebuje manjšo količino antocianov. V vinogradu daje vsako sezono dokaj veliko pridelka. Grozdne jagode so zelo tesno skupaj, zato je sorta bolj občutljiva na določene bolezni.

Pogosto na beli pinot gledajo kot na chardonnayjevega namestnika, saj daje vina približno enakega telesa, z odličnimi kislinami, pa tudi na staranje v sodu se dobro odziva.

V večini belih pinotov lahko zaznamo arome jabolka in mandljev, včasih pa tudi note dima in začimb. Pogosto se da občutiti tudi mineralnost. Tudi tukaj je podoben chardonnayu. Seveda je veliko odvisno od stila pridelave ter vinarjevih posegov.

Na mizi se bo najbolje znašel ob mehkih sirih, solatah z kremastimi prelivi ter nekaterih ribah.

Cabernet Sauvignon

Cabernet Sauvignon je križanec med rdečo sorto Cabernet Franc in belo sorto, Sauvignon Blanc. Danes je izjemno popularna sorta, saj je zelo odporna in za gojenje nezahtevna. Največ se je pridela v francoski regiji Bordeaux, gojijo pa jo predvsem vinarji, kateri želijo sorto, ki zahteva manj nege ter je preprostejša za gojenje in pridelavo.

Vino, pridelano iz te sorte vsebuje dokaj visoko vrednost taninov, kar pomeni, da lahko vino starajo v sodih tudi po več let, pa bo še vedno odlično. Dobro se odziva predvsem na hrastove sode, ki dajo vinu čisto nov okus , kar vas lahko popelje v doslej čisto nove in neznane dimenzije. S staranjem namreč dobimo vino s polnim telesom in srednjo stopnjo kislosti, ki je popolno za pitje ob hrani. Kasneje so se Francozi začeli z okusi igrati tudi na drugačen način in začeli Cabernet Sauvignon mešati k drugim vinom, kot je naprimer merlot. Tako se je rodila ena najbolj znanih mešanic vina, imenovana Bordojska mešanica.

Zaradi zgoraj omenjene Bordojske mešanice se je cabernet sauvignon začel širiti po vsem svetu. Postal je namreč tako popularen, da so mu začeli govoriti kar veliki kolonizator. Do 90-ih let prejšnjega stoletja je bila ta sorta najbolj gojena na svetu, kasneje pa jo je prehitel merlot.

Vino pridelano iz te sorte je znano po svoji temni barvi, polnem telesu in vsebnosti alkohola nad 13,5%. Vina te sorte pridelana v toplejših krajih, kot so Kalifornija, Avstralija in Čile imajo vsebnost alkohola navadno višjo od 14,5%, včasih pa celo nad 15%. Vino je suho in ima dobro vsebnost taninov. Zaradi vsebnosti taninov dobite ob sipanju tega vina občutek suhih ust.

Cabernet sauvignon je zaradi svoje kislosti, taninov in alkohola najbolj primeren za uživanje s hrano. Tukaj menimo, da ni nekih omejitev ob čem ga je treba uživati, vemo pa, da je boljši ob hrani, kot brez, saj lahko samostojen močno prevzame naš okus.

Chardonnay

Chardonnay je ena izmed najbolj popularnih belih sort na svetu. Tudi v Sloveniji je bila po podatkih iz leta 2016 zasajena na kar 180 hektarjih vinogradov. Najbolj cenjeni chardonnayji prihajajo iz Burgundije in Kalifornije, visoko kvalitetni primerki pa se najdejo tudi v Italiji, Avstraliji, Novi Zelandiji ter nekaterih delih južne Amerike, pozabiti pa ne smemo niti na naše, slovenske chardonnayje.

Chardonnay da dokaj velik pridelek, raste v različnih klimatskih razmerah in vedno da vino vsaj sprejemljive kakovosti, kar pomeni, da za obdelavo ni preveč zahtevno.

Chardonnay daje vina z visoko aromatsko kompleksnostjo, to pa navadno dosežejo vinarji s svojimi posegi in tehnikami. Mlečnokislinska fermentacija da vinu izjemne maslene arome, staranje v hrastu pa nato doda še note vanilije, dima, pa tudi začimb kot so klinčki in cimet. Ker vino zahteva veliko vinarjeve pozornosti, so nekateri chardonnay v šali poimenovali tudi Vinarjevo vino.

Opisovanje okusov, ki jih lahko najdemo ni ravno preprosto, saj so nekateri mnenja, da so ti precej nevtralni. Večinoma so vina sveža in sadna. V chardonnayju lahko najdemo okuse tropskega sadja, pa tudi koščičastega sadja, kot so breskve, nektarine in marelice. Pri razvoju okusov so ključnega pomena predvsem vremenske razmere. Če gledamo globalno, bodo chardonnayji iz toplejših regij, kot so Kalifornija, Čile in večji del Avstralije imeli okuse bolj tropskih sadežev, vina iz hladnejših območij pa se bodo nagibala k okusom zelenega jabolka. Seveda pa so okusi zelo odvisni tudi od terroirja, kjer se vinograd nahaja. Na pokušanjih se da pogosto zaznati kredo, kamenje in školjke.

Chardonnay je znan po suhih, mirnih vinih, čeprav se ga da uporabiti za veliko stilov. Najbolj slaven je stil noir de blancs. Tukaj ga v Šampanji zmešajo z modrim pinotom, ter pridelajo šampanjec. Da se ga tudi izpostaviti plemenitim plesnim, tako pa dobimo sladke chardonnayje, ki jih pridelujejo povsod po svetu.

Na mizi bo odlično ob močnejši hrani, torej mesu in različnih omakah.

Laški rizling

Laški rizling je bela sorta, razširjena po celi srednji in vzhodni Evropi. Mnogi se iz te sorte norčujejo, saj pravijo da daje nevtralna, zelo lahka in nezanimiva bela vina z visokimi kislinami, s čimer pa se naša ekipa zagotovo ne more strinjati, ker nam lahko laški rizling ponudi tudi vrhunska vina. Poleg imena laški rizling boste lahko za to sorto zasledili tudi sinonime, kot so graševina, riesling Italico, welschriesling, grassica, banat riesling in še mnoga druga.

Laški rizling pogosto najdemo v vinogradih po Madžarski, severni Italiji, Hrvaški, Češki, Bolgariji, Romuniji, Sloveniji in tudi Slovaški, seveda pa ne smemo pozabiti na Avstrijo, ki pridela največ laškega rizlinga, iz njega pa pridelujejo pa tudi znana vina posebne kvalitete, suhi jagodni izbor.

Ne smemo pozabiti, da kljub temu, da ima ta sorta v imenu “rizling”, ni nikakor povezana s svetovno znano nemško sorto, renski rizling. Glede na ime riesling italico, kot mu pravijo Italijani, nakazuje, da bi lahko bila ta sorta Italijanskega porekla. Nekatere teorije pravijo tudi, da izhaja iz Hrvaške. Vendar pa današnja dejstva kažejo na to, da je dejanski dom laškega rizlinga slovita francoska vinorodna pokrajina Šampanija.

Laški rizling je dokaj nezahtevna sorta, bolje pa uspeva v suhih podnebjih in toplem terroirju. Je zelo produktivna sorta. Svoje kisline ohrani tudi v toplejših razmerah, kar pomeni, da se lahko vinar vedno zanese na njeno konstantnost.

Tudi nekateri slovenski vinarji so v tej sorti opazili potencial, danes pa se lahko pohvalijo z zelo dobrimi laškimi rizlingi.

Kot zanimivost naj z vami delimo še, da je laški rizling eno redkih vin, pri katerem vam za pariranje s hrano ni potrebno pretirano skrbeti, ker vas lahko popelje vse od aperitiva pa do sladice.

Malvazija

Čeprav poreklo te sorte še ni čisto jasno, sorta malvazija najverjetneje izvira iz južne Grčije, s Peloponeza. Ime je dobila po grškem mestu Monemvazija, ki se nahaja le malo stran od peloponeške obale. Tako so jo poimenovali beneški trgovci, ki so imeli v Monemvaziji izjemno pomembno postojanko. Malvazija je že več kot 2000 let ključnega pomena za ves Mediteran.

Danes lahko malvazijo najdemo marsikje po svetu, največ pa je je v Evropi. Obstaja več kot dvanajst različic te sorte. Največ se je pridela v Italiji, nato sledijo Hrvaška, Slovenija, ZDA in Francija. Pri nas je malvazija najbolj razširjena na Primorskem.

Je srednje do visoko produktivna sorta, ki rodi rjavo – rumene grozde. Navadno so ti rahlo do srednje kisli.

Včasih je malvazija veljala za sladko vino, ki je bilo pridelano iz večih sort, ne le ene, danes pa temu ni več tako. Lahko se jo uporabi za pridelavo različnih stilov vin. Ni primerna le za sveža vina, temveč tudi za zrela in zorenje v lesu. Iz malvazije lahko pridelamo tudi pridelamo tudi odlične penine. Da se jo tudi macerirati ali pridelati vrhunska vina posebne kakovosti, kot je pozna trgatev pa tudi suhi jagodni izbor.

Če se malce posvetimo še pariranju s hrano, bo malvazija odlično sedla ob ribah na žaru ali dušenem zajčjem mesu.

Modra frankinja

Izvor modre frankinje je bil dolgo zavit v tančico skrivnosti. Kasneje so znanstveniki to tančico odkrili in potrdili, da gre za avtohtono slovensko sorto, ki izvira iz slovenske Štajerske regije. Najprej so namreč mislili, da izvira iz Avstrije, Madžarske ali Hrvaške, saj je tam izredno priljubljena. Dolgo so trdili tudi, da je ta sorta klon gamayja. Danes jo razen v Sloveniji najdemo v Avstriji, Nemčiji, na Madžarskem, pa tudi v ZDA. Pri nas je z modro frankinjo zasajenih 59 hektarjev vinogradov.

Velja za pozno sorto, ki nam navadno da vina bogata s taninom in močnim karakterjem. Navadno veliko obrodi, za vzgojo pa ni potrebno veliko truda. V nekaterih delih Evrope ni nenavadno, če da tudi 100 hektolitrov na hektar. Zaradi svojega poznega dozorevanja je najbolj uspešna na toplejših legah.

Vina imajo arome arome zelo zrelih temnih češenj in temnega jagodičevja. Zaznati se da tudi note rdečega in črnega ribeza. So tudi rahlo pikantna. Imajo srednjo do močno taninsko strukturo, včasih pa tudi dobre kisline. Mlada vina so bolj sadna, s staranjem pa postanejo bolj žametna, kompleksna in mehkejša.

Modro frankinjo lahko ponudimo ob jagnječih jedeh in mesu z žara.

Kot zanimivost naj vam povemo tudi, da je z leti  modra frankinja dobila tudi veliko imen, kot so lemberger, limberger, kékfrankos, gamé, frankovka in franconia.

Modri pinot

Modri pinot je dominantna rdeča sorta v francoski vinski pokrajini Burgundiji, uspešno pa jo sadijo tudi po mnogih vinogradih širom sveta. Najdemo jo namreč v Nemčiji, severni Italiji, pa tudi v Čilu, Južni Afriki, Avstraliji, Novi Zelandiji, pa tudi v ZDA. Kalifornija, Oregon in Nova Zelandija veljajo za najboljša območja Novega sveta, kjer ta sorta uspeva izven svojega domačega teritorija, vino iz teh območij Novega sveta, pa seveda razočara le redkokaterega strokovnjaka.

Grozd modrega pinota je majhen, valjast in zbit. Okrogle ali rahlo jajčaste jagode so temno vijolične barve, imajo pa tudi debelo kožico. Listi so srednje veliki, okroglasti, tri ali petdelni. Vino je rdeče z odtenki safirja.

Za sorto je tipična aroma rdečih jagod, pri lažjih vinih pa po češnjah. Ker je lahko vino modrega pinota izredno kompleksno, mnogi v tem prepoznavajo tudi vonj gozdnega podrastja. Da se najti tudi note usnja in vijolic.

Pridelava vina iz modrega pinota vsakodnevno sproža nove debate in raziskave, saj zna biti izdelava vina iz te sorte izredno zahtevna. Zahteva namreč ogromno znanja in nege. Rezultati so lahko čisto odvisni od potez pridelovalca. Dobimo lahko vodeno vino ali pa eno najbolj aromatičnih, bogatejših in okusnih vin na svetu. Pri tej sorti je lahko ključno tudi mešanje, ki je seveda dovoljeno v razmerju 85:15. Najbolje ga je dopolniti s sorodnimi sortami iz okoliša. Tistih 15% je dovoljenih, da se izravna razlike med letniki ter uravnoteži prehod na nov letnik. Kot je bilo rečeno že zgoraj, je lahko to mešanje ključnega pomena za modri pinot, ker lahko vino to vino izboljša ali pa ravno obratno.

Modri pinot se pogosto uporablja tudi pri pridelavi šampanjcev stila blanc de noirs. To ni presenetljivo, saj tudi v Šampanji zaseda kar 32% vinogradov. Šampanjci tega stila so navadno bolj bogati ter imajo bolj polno telo kot klasični Šampanjci.

Odlično se bo odrezal, ko ga boste servirali ob hrani z žara.

Refošk

Refošk je že zelo stara sorta, ki izhaja iz območja današnje Julijske krajine v Furlaniji ter slovenske in hrvaške Istre, zapisi pa pravijo tudi, da izhaja iz Benečije. Legende pričajo tudi o tem, da so ga cenili že Rimljani. O izvoru imena te sorte obstaja veliko zgodb, vendar je najverjetnejša ta, da ime izvira iz furlanščine, v kateri “rap fosc” pomeni temen grozd. V Sloveniji je to precej dobro zastopana sorta, saj je na površini z rdečimi sortami zasajenega kar 90% refoška, kar pomeni 1321 hektarjev vinogradov.

Vina iz te sorte imajo višje kisline, so temnejša ter obarvana z vijoličnimi odtenki. Pogosto se da zaznati vonj po pokošeni travi. Okusimo lahko note temnega popra, zaključi pa se z mandljem. Navadno se ta vina dolgo starajo v sodih, rezultat tega pa so bogatejša vina. V Sloveniji na rdeči zemlji pridelana vina imenujemo Teran. Refošk je pozna sorta, zato lahko ob prehitri trgatvi dobimo vino z ostrimi, nezrelimi tanini.

Še posebej dobro bo, če se znajde na mizi ob suhomesnatih izdelkih, rdečem mesu ter jedeh iz žara.

Renski rizling

Renski rizling je sorta nemškega porekla, natančneje iz Porenja. Tam uspeva vzdolž dveh večjih rek, Mozele in Rena, kjer je zasajena nad grički, ki se nahajajo nad omenjenima rekama. Na drugi strani reke Ren leži Alzacija, ki je bila včasih Nemška, vendar danes spada pod Francijo. Tudi tam je renski rizling ključnega pomena, saj je sorta tam izjemno popularna, od tam pa prihajajo tudi sortna vina vrhunske kvalitete. Treba je poudariti tudi, da ta sorta ni v sorodu z laškim rizlingom.

Renski rizling ima tudi nekaj imen, kot so riesling, weisser riesling, johannisberger in riesling Renano.

Pri nas jo je na Meranovem nad Limbušem prvič načrtno zasadil nadvojvoda Janez Habsburško – Lotarinški, leta 1822. To se pozna še danes, saj je sorta najbolj razširjena v vinogradih širom Štajerske in Posavske vinorodne dežele.

Renski rizling obrodi manjši, gosto vejnat grozd različnih oblik. Jagode so drobne, svetlo rumene s črnimi pikicami, kasneje pa tudi belim poprhom. Imajo tanko kožico ter gosto, sočno meso. V običajni zrelosti pridobi med 19-24% sladkorja in 6 do 8% kislin. Rodnost je srednja. Sorta je precej odporna proti zimski pozebi. Rada je na topli in bolj kameniti zemlji, ne mara pa hladnega in mokrega terroirja.

Morda renski rizling v svetu ni tako popularen kot na primer cabernet sauvignon, merlot ali chardonnay,  vendar še vedno zaseda del srca mnogih vinoljubov po svetu. Če pogledamo mnenja najboljših svetovnih vinskih kritikov bomo opazili, da se strinjajo, z mislijo da je renski rizling ena najboljših belih sort na svetu.

Iz renskega rizlinga lahko pridelamo veliko različnih stilov vin. Navadno dobimo sveža vina, vrhunske kakovosti, z poudarjenimi kislinami, če pa grozdje izpostavimo plemeniti plesni, pa so lahko iz tega dobimo tudi najboljša sladka vina. Po določenem času dobi renski rizling značilen vonj po petroleju.

Renski rizling ni razširjen le po Evropi, ampak je našel svoje mesto tudi po vinogradih držav Novega sveta, kot so ZDA, Avstralija, Nova Zelandija in druge.

Kot zanimivost naj vam povemo še dejstvo, da v Nemčiji in Avstriji gojijo tudi ekstremno redko različico rizlinga z rožnatimi jagodami, imenovano roter riesling. Še danes teče debata, ali je ta sorta mutiran renski rizling ali obratno, vendar vsa dejstva kažejo na to, da je roter mutiral iz renskega rizlinga.

Rumeni muškat

Ta muškat je eden najstarejših iz družine muškatov, velja pa tudi za eno od starejših poznanih sort poznanih človeku. Rodi srednje velike grozde z manjšimi jagodami in koščicami. Izvira iz Azije. Rumeni muškat je srednje pozna do pozna sorta zato zahteva dobre lege, saj za rast potrebuje toploto. Njeno vino z lahkoto doseže vsaj povprečno, če že ne nadpovprečno kakovost.

Rumeni muškat lahko najdemo povsod po Evropi, pa tudi v “Novem svetu”, kot Evropejci radi imenujemo države, kjer nimajo dolge tradicije vinogradništva in pridelave vina. Uporabljamo ga lahko za pridelavo vin različnih stilov vin in sladkornih stopenj.

Največ ga pridelajo v Italiji, kjer je iz te sorte pridelan velik delež belih vin. V Franciji je rumeni muškat med najbolj popularnimi belimi sortami. Včasih se je sadil tudi v Alzaciji, vendar so današnji alzaški muškati bolj ali manj pridelani iz sestrske različice te sorte, in sicer iz muškata ottonela. Sladke rumene muškate pridelujejo tudi v Nemčiji, Avstriji, Španiji in Grčiji. V Sloveniji se rumeni muškat sicer prideluje v vseh treh vinorodnih deželah, največ pa ga gojimo v Podravju, kjer daje vina vrhunske kakovosti.

Kot smo omenili, lahko to sorto uporabimo za veliko stilov vina, vendar se jo navadno uporablja za pridelavo polsladkih in sladkih različic. Vino je zelo aromatično in tipično muškatno, kot radi rečejo poznavalci. V slabih letih je vino malo bolj kislo. Poleg značilne muškatnosti bomo lahko zaznali tudi celo paleto citrusov, cvetja, pa tudi začimb.

Lahko ga ponudimo ob sladici, zaradi kombinacije okusa in arome pa si ga lahko malo privoščimo pred ali pa po obroku.

Sauvignon

Sauvignon oz. v tujini bolje znan tudi kot sauvignon blanc je zgodnja bela sorta, po rodu iz Francije, danes pa jo uspešno pridelujejo v veliko vinskih regijah po celem svetu. Nekateri to sorto sicer povezujejo z dolino Loire, vendar je bolj verjetno, da prihaja iz Bordeauxa, kjer jo navadno mešajo s semilionom.

Marlborough je ena od regij na južnem otoku Nove Zelandije. Ta se je v 20. stoletju na račun pridelave odličnega sauvignona izredno uveljavila. Zaradi bliskovitega razvoja so naredili velik in dramatičen preskok v vinskem svetu. Tamkajšnji sauvignon ima namreč prepoznavno ime.

Sorta je pri nas precej popularna, saj je bila po podatkih iz leta 2016 zasajena na približno 225 hektarjih vseh slovenskih vinogradov, vendar se je največ pridela v ZDA, Novi Zelandiji, Franciji, Čilu in Italiji, nekaj pa tudi v Južni Afriki.

Mnogo ljudi ceni “iskrenost” tega vina, saj pravijo, da se arome in okusi le redko skrivajo kje v ozadju, zato to sorto priporočajo predvsem ljudem, ki se želijo začeti izobraževati na področju vina ali postati sommelierji.

Sauvignon ima precej robustno in odporno trto. Ker je zgodnja sorta jo lahko gojimo tudi na hladnejših območjih. Odlično se odreže tudi v toplejših razmerah, saj ima sorta že sama po sebi veliko vsebnost kislin, to pa omogoča da kljub toplemu podnebju še vedno ohrani svojo svežino, ampak strokovnjaki pravijo, da če želimo pridelati res pravi sauvignon, poln karakterja, bomo potrebovali malo hladnejše podnebje, idealna pa je še konstantna sončna svetloba in seveda suha trgatev.

Sauvignon lahko ponudite ob kozjem siru, zeleni zelenjavi, ribah in školjkah, odlično pa bo sedel tudi k različnim testeninam in mesu z žara.

Šipon

Čeprav je šipon globoko ukoreninjen v madžarsko kulturo, je izvor te sorte še vedno nejasen. Obstaja veliko različnih zgodb, v katerih bi naj šipon na to območje prinesli misijonarji, priseljenci, vojaki, kralji in podobne zgodbe, te pa segajo med leta 1100 do 1760. Stroka se strinja, da šipon izvira nekje iz Italije, vendar trdni dokazi o tem ne obstajajo. Ime za šipon naj bi izhajalo iz Napoleonovih časov, ko naj bi francoski častniki vino hvalili z besedami “Si bon”, lokalci pa so to razumeli kot šipon. Šipon lahko zasledimo tudi pod raznimi sinonimi, kot so furmint, mosler, moslovac, zapfner in posip. Ime furmint  naj bi si sorta prislužila zaradi žitno rumenih barv vina.

Sladka vina iz madžarske regije Tokaj so bila v Avstro – Ogrskem imperiju izredno popularna. To se pozna še danes, saj lahko to sorto najdemo predvsem na območjih bivšega Avstro – Ogrskega imperija, torej na Madžarskem, v Avstriji, pa tudi Sloveniji.

V Sloveniji je šipona največ v Podravski vinorodni deželi, še posebej v Štajerskem okolišu, kjer se trudijo, da bi šipon okusil vsak gost.

Iz šipona lahko pridelamo vina različne kakovosti, bodisi namizna ali pa vrhunska vina, primerno pa je tudi za visoke predikate. Šipon ima v nekaterih pogledih kar nekaj skupnega s sorto renski rizling, iz katere lahko prav tako pridelamo od zelo suhih pa do sladkih vin, vendar pa bo pri šiponu še vedno prisotna značilna visoka vsebnost kislin.

V vinu predelanem iz šipona lahko opazimo visoke kisline, kar smo omenili že v prejšnjem odstavku. Te prispevajo, da je vino izjemno sveže. Svoj karakter izraža tudi skozi mineralnost, kar ga naredi izredno zanimivega. Na nosu lahko občutimo arome različnih citrusov, včasih tudi ananasa, pa tudi arome podobne kutini. Okus lahko spominja na še toplo marelično marmelado z notami bele mete.

Vino se bo izkazalo skoraj pri vseh jedeh, ki jih bomo postavili na mizo, še posebej dobro pa je ob figah, mozzareli in pršutu.

Sivi pinot

Sivi pinot je sorta, ki izvira iz francoske Burgundije, danes pa jo najdemo povsod po svetu. Sivi pinot je sicer mutiral iz sorte modri pinot, ima pa značilne roza jagode. Ti sorti lahko v vinogradu takoj menjamo, dokler jagode ne začnejo zoreti in pridobivati na barvi. Sivi pinot takrat dobi svojo barvo. Ime “sivi” je dobil ravno zaradi barve, ki jo jagode razvijejo.

Grozdje sivega pinota ima navadno nižjo vrednost kislin in višjo vsebnost sladkorjev, zato najboljša vina pridejo it malo hladnejših regij, saj to vino v toplejših krajih izgubi kisline in strukturo, lahko pa se tudi čuti preveč alkohola.

Najboljši evropski primerki nastanejo ob reki Ren, iz Badna in Pfalza v Nemčiji, še posebej pa v francoski Alzaciji. Vina v teh krajih so lahko izjemno sladka ali pa čisto suha.  V Alzaciji je bil sivi pinot znan tudi kot tokaj, vendar je EU to preprečila, da ne bi prihajalo do zamenjave z znanim madžarskim Tokajem.

Vina pridelana iz sivega pinota so velikokrat označena kot lahka in preprosta, vendar Italijani želijo dokazati nasprotno, saj iz te sorte pridelujejo precej aromatična in bogata vina.

Danes je sivi pinot popularen tudi v ZDA, Novi Zelandiji in Avstraliji, kjer proizvedejo veliko raznolikih stilov tega vina.

Kar zadeva pariranje s hrano, praktično ne morete zgrešiti, saj bo to vino ustrezalo skoraj vsej hrani, odlično pa je tudi samo.

Traminec

Traminec je zelo kompleksna sorta, ki je nagnjena k mutacijam, zato si znanstveniki še vedno niso enotni, ko gre za izvor ter pravijo, da bo potrebno še veliko genetskih raziskav. Če odmislimo te burne razprave, pa ta sorta najverjetneje izvira z južne Tirolske v Italiji, natančneje prihaja iz vinogradniškega kraja Tramin.

Ta sorta potrebuje le najboljše lege globoka, rodovitna humusna tla, občutljiva pa je na apnenec. Sorta je izjemno odporna proti mrazu, jagode pa tudi proti gnilobi. Rodi sicer bolj skromno. To lahko malo popravimo z gnojenjem, ampak bo pridelek v primerjavi z drugimi sortami še vedno majhen. Prav tako tudi dobit pri prešanju. Res pa je, da daje izredno kvalitetna, izjemno aromatična vina. To se še posebej opazi pri dišečem tramincu. Je srednje pozna sorta, zato potrebuje odlične lege.

Traminec je že dolgo cenjeno vino z značilno nežno cvetico, ki pa se z zorenjem le še bogati in pridobiva na aromi. Pri dišečem tramincu je bogastvo cvetice in arome še posebej poudarjeno.

Okus je navadno bogat, zaokrožen in trajen. Kislina deluje milo, običajno pa z ostankom nepovretega sladkorja, ki ob pravi količini zaokroža okus vina. Kot smo že rekli, da traminec visokokakovostno vino, ki je ekstraktno, alkoholno in aromatično.

Odličen bo ob testeninah z rakci, delfinovko na žaru pa tudi svinjskih kotletih.

Zeleni silvanec

Zeleni silvanec je bela sorta, ki se ki se jo največ sadi v zahodni Nemčiji, v Porenju, ter na drugem bregu reke Ren, v Alzaciji. Manjše vinograde s to sorto najdemo tudi na Južnem Tirolskem, v severni Italiji. Zeleni silvanec je posebnež v dolini Isarco. V svetovni literaturi bomo lahko za to sorto opazili sinonime, kot so grüner silvaner, silvaner, sylvaner, gros rhin in podobne, pri nas pa je znan pod imeni mušica, silvanec in zeleni plešec.

Trta obrodi srednje velik grozd, valjaste oblike, s srednje velikimi, okroglimi jagodami, ki so od zelene pa vse do rumenkaste barve. Jagode imajo debelo kožico, na kateri se pojavijo tudi rjave pikice. Meso je sočno. Ob obilnejšem dežju v zadnji fazi zorjenja jagode rade počijo, kasneje pa jih napade plesen. Občutljiva je tudi na pozebo.

Sorta je podcenjena zaradi svoje nevsiljive in manj intenzivne aromatičnosti. Da je temu tako lahko rečemo, ker zelo zaostaja za ostalimi sortami germanskega porekla, kot sta na primer renski rizling in zeleni veltliner. Za slednjima vidno zaostaja, saj je v Nemčiji z njo zasajenih zgolj borih 4,6% vinogradov.

Pri nas se goji že zelo dolgo časa, saj jo je že v leta 1844 knjigi, Vinoreja za Slovence opisal Matija Vertovec, ki je v svojih delih precej časa posvetil tudi vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu. Kot takrat, se je tudi danes največ pridela v Podravju in Posavju.

Vino je slamnato rumene barve, z zelenkastimi odtenki, vonj pa je prijeten in enostaven. Najdemo predvsem vonjave po jabolkih. Vino ima nižjo vsebnost kislin, zato ni primerno za staranje. Pridelamo lahko suha in polsuha vina. V povprečju ima vino zeleni silvanec okoli 11% alkohola. Prisotnost CO2 pa tej sorti daje tudi živahnost in poskočnost.

Postrežemo ga lahko vsak dan ob veliki paleti jedi.